Tretiranje - špricanje 

Uporaba škropiv : Ključni postopki v sodobnem vrtnarstvu

Uporaba škropiv in špricanje (škropljenje) sta pomembna postopka v sodobnem kmetijstvu in vrtnarstvu, katerih cilj je zaščita rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Pravilna uporaba škropiv (pesticidov, herbicidov, fungicidov, insekticidov) je ključna za ohranjanje zdravih pridelkov in preprečevanje velikih gospodarskih izgub. Vendar pa mora biti uporaba teh sredstev natančna, varna in skladna s predpisi, saj lahko nepravilna ali pretirana uporaba negativno vpliva na okolje, zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost.

Vrste škropiv in njihov namen

Škropiva se razdelijo glede na namen in tip škodljivcev, bolezni ali plevela, ki jih želimo nadzorovati. Glavne vrste škropiv vključujejo:

1. Herbicidi: Uporabljajo se za zatiranje plevela, ki tekmuje s kmetijskimi rastlinami za hranila, vodo in svetlobo. Herbicide delimo na neselektivne, ki uničijo vse rastline, in selektivne, ki ciljno uničujejo določene vrste plevela, ne da bi poškodovali pridelke.

2. Insekticidi: Namenjeni so zatiranju škodljivih insektov, ki se hranijo z rastlinami, povzročajo poškodbe ali prenašajo bolezni.

3. Fungicidi: Uporabljajo se za zatiranje glivičnih bolezni, kot so plesni in rje, ki lahko povzročijo veliko škodo na rastlinah.

4. Akaricidi in nematocidi: Namenjeni zatiranju specifičnih škodljivcev, kot so pršice in ogorčice, ki lahko močno zmanjšajo pridelek.

Tehnike in metode škropljenja

Škropljenje škropiv se izvaja z uporabo posebnih naprav, imenovanih škropilnice, ki omogočajo enakomerno nanašanje kemikalij na površino rastlin ali tal. Glede na velikost površine, vrsto pridelka in vrsto škropiva se uporabljajo različne tehnike škropljenja:

1. Ročne škropilnice: Primerne za manjše površine, kot so vrtovi, drevesnice ali majhne kmetije. Te škropilnice omogočajo natančen nanos škropiva, vendar zahtevajo več časa in dela.

2. Nahrbtne škropilnice: Te naprave so prav tako primerne za manjše ali srednje velike površine, pri čemer omogočajo enostavno prenašanje in bolj enakomerno nanašanje.

3. Traktorske škropilnice: Uporabljajo se na večjih kmetijskih površinah, kjer je treba obdelati velika polja. Traktorske škropilnice so opremljene z dolgimi razpršilnimi cevmi, ki omogočajo hitro in učinkovito škropljenje velikih površin.

4. Droni in zračne škropilnice: Sodobna tehnologija vključuje uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov) za škropljenje na težko dostopnih terenih ali velikih površinah. Zračne škropilnice se uporabljajo predvsem na velikih poljih in v gozdarstvu.

Ključni dejavniki za učinkovito škropljenje

Da bi dosegli optimalne rezultate in preprečili morebitno škodo na okolju, je pomembno, da so pri škropljenju upoštevani naslednji dejavniki:

1. Pravilna izbira škropiva: Uporabljeno škropivo mora biti specifično za škodljivca ali bolezen, ki jo želimo zatirati. Uporaba neustreznih ali premočnih sredstev lahko poškoduje pridelke, poveča stroške in povzroči odpornost škodljivcev na kemikalije.

2. Pravilno odmerjanje: Ključnega pomena je, da se škropiva uporabljajo v priporočenih koncentracijah. Premajhni odmerki so neučinkoviti, prekomerna uporaba pa lahko povzroči poškodbe rastlin, kontaminacijo tal in vode ter škoduje koristnim organizmom.

3. Prava tehnika škropljenja: Natančna in enakomerna razporeditev škropiva po površini je ključna za učinkovit nadzor škodljivcev in bolezni. Preveč koncentrirano škropljenje na določenih mestih lahko poškoduje rastline, medtem ko neenakomerno škropljenje vodi do slabše učinkovitosti.

4. Vreme in okoljski pogoji: Pri škropljenju je treba upoštevati vremenske pogoje, kot so veter, vlaga in temperatura. Močan veter lahko povzroči zanašanje škropiva izven ciljne površine, medtem ko previsoke temperature lahko zmanjšajo učinkovitost nekaterih kemikalij.

Varstvo okolja in zdravja pri uporabi škropiv

Uporaba škropiv lahko povzroči negativne vplive na okolje, zato je varnost pri škropljenju izjemno pomembna. Pretirana ali nepravilna uporaba lahko vodi do kontaminacije tal, podtalnice in površinskih voda. Prav tako lahko nekatera škropiva škodujejo koristnim organizmom, kot so opraševalci (čebele) in plenilci škodljivcev.

Za varno uporabo škropiv je nujno upoštevati:

• Zaščitna oprema: Pri ravnanju s škropivi morajo uporabniki nositi ustrezno zaščitno opremo, vključno z rokavicami, zaščitnimi očali, maskami in oblačili, ki preprečujejo stik s kemikalijami.
• Skladnost z zakonodajo: V večini držav je uporaba škropiv strogo regulirana, z jasnimi smernicami glede dovoljenih sredstev in njihove uporabe. V Sloveniji to področje ureja zakonodaja o fitofarmacevtskih sredstvih, ki določa, kako in kdaj se lahko uporabljajo določena sredstva.
• Pravilno shranjevanje in odstranjevanje: Škropiva je treba hraniti v originalnih embalažah, v suhem in varnem prostoru, stran od otrok in živali. Prazno embalažo je potrebno ustrezno odstraniti, da ne pride do kontaminacije okolja.

Alternativne metode za zmanjšanje uporabe škropiv

Sodobno kmetijstvo in vrtnarstvo vse bolj stremita k zmanjšanju uporabe kemičnih škropiv s pomočjo alternativnih metod, kot so:

• Integrirano varstvo rastlin (IVR): To vključuje uporabo različnih tehnik, kot so biološko zatiranje škodljivcev, uporaba odpornih sort rastlin, kolobarjenje in uporaba naravnih sovražnikov škodljivcev.
• Naravni pripravki: Obstajajo številni naravni pripravki, kot so rastlinski izvlečki, ki delujejo kot repelenti za škodljivce in bolezni.
• Mehanske metode: Na manjših površinah se lahko uporablja mehanske metode za odstranjevanje plevela in škodljivcev, kot je ročno pletje ali uporaba pasti.

Uporaba škropiv in špricanje sta nepogrešljiva postopka v sodobnem kmetijstvu in vrtnarstvu, vendar zahtevata previden in odgovoren pristop. Pravilna izbira škropiv, natančna tehnika škropljenja ter skrb za varovanje okolja in zdravja ljudi so ključni za zagotavljanje trajnostne in učinkovite zaščite rastlin. Z vedno večjim poudarkom na zmanjševanju uporabe kemikalij pa je pomembno tudi raziskovanje in uporaba alternativnih metod za nadzor škodljivcev in bolezni.